15.01.2021

PRAVNI VIDIK UREDITVE OPRAVLJANJA DELA NA DOMU – KAJ MORAMO VEDETI?

 

Opravljanje dela na domu postaja naša nova resničnost. Ker se tako delodajalci kot zaposleni zavedamo prednosti opravljanja dela na domu, se bomo takšnega fleksibilnega načina opravljanja dela v prihodnje gotovo še velikokrat posluževali.

 

Kaj je delo na domu?

Delovnopravna zakonodaja kot delo na domu definira delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali drugih prostorih po svoji izbiri, ki so izven poslovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

 

Zakonodaja, ki ureja tovrsten način opravljanja dela je ZDR-1 (členi od 68. do 72. in 169. člen), Konvencija MOD 177 o delu na domu iz leta 1996, ki v Sloveniji še ni ratificirana, Priporočilo št. 184 o delu na domu, Kolektivna pogodba posamezne dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, pravilnik delodajalca ter pogodba o zaposlitvi o delu na domu oziroma pogodba o zaposlitvi, ki dopušča občasno in začasno opravljanje dela na domu. Pri organiziranju opravljanja dela na domu moramo spoštovati tudi druge zakone, ki se nanašajo na področje urejanja delovnih razmerij.

 

Uvodoma naj pojasnim, da ZDR-1 obravnava le delo na domu, ki se na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravlja redno in trajno. Ne obravnava oblike opravljanja dela na domu, ki ga delavec v dogovoru z delodajalcem opravlja občasno in začasno, ki je v praksi pogostejša oblika opravljanja dela izven poslovnih prostorov delodajalca. Za ustrezno pravno ureditev občasnega in začasnega opravljanja dela na domu je tako treba določbe ZDR-1 razlagati smiselno.

 

Ker v primeru občasnega in začasnega opravljanja dela na domu ne gre za način opravljanja dela na domu, kot ga predvideva ZDR-1, zanj ni potrebno sklepati pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Dovolj je, da je v pogodbi o zaposlitvi izrecno navedena možnost, da se delo na določenem delovnem mestu lahko opravlja tudi izven poslovnih prostorov delodajalca (če pogodba o zaposlitvi tega ne predvideva, zadostuje sklenitev aneksa k pogodbi).[1]

 

Da bo v celoti urejen pravni vidik začasnega in občasnega opravljanja dela na domu, je poleg določitve te možnosti v pogodbi o zaposlitvi ali aneksu, potrebno določiti vsaj še:

• katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu,
• kako bo urejen vidik delovnega časa,
• kako se bo zagotovilo delavcu varnost in zdravje pri delu,
• kdo bo zagotovil delovna sredstva in kakšno bo nadomestilo ter
• kako se bo zagotovilo ustrezno varovanje poslovnih skrivnosti delodajalca.

 

Delodajalcem se svetuje, da poskrbijo za pravno podlago opravljanja občasnega in začasnega opravljanja dela na domu z določitvijo te možnosti v pogodbi o zaposlitvi, nadalje pa navedene vsebine vnesejo in podrobno razdelajo v pravilniku podjetja. Priporoča se, da delodajalec v pravilniku določi tudi način, na katerega bo odobril opravljanje dela na domu.

 

Katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu?

Po določbah ZDR-1 lahko delavec na domu opravlja le tisto delo, ki sodi v dejavnost delodajalca oziroma ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Na domu se ne more opravljati dela, ki je škodljivo ali lahko postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu. Na domu se prav tako ne more opravljati dela, ki je nevarno ali lahko takšno postane za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis. Opravljanje dela na domu mora biti omogočeno vsem delavcem pod enakimi objektivnimi pogoji.

 

Kaj moramo vedeti pri organizaciji delovnega časa?

Delavec in delodajalec lahko dosežeta medsebojni dogovor glede razporeditve delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka, lahko pa si delavec razporeja delovni čas samostojno, upoštevaje pogoj, da sta zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Takšna svoboda delavcev pri samostojnem razporejanju delovnega časa prinaša številne prednosti, med drugim povečuje produktivnost in osebno zadovoljstvo delavcev. Ob tem se delodajalcem priporoča periodična kontrola opravljenega dela delavca (npr. tedensko oddajanje poročil o opravljenem delu, redni kolegiji, kontrola nad izpolnjevanjem rokov in delovnih nalog…).

 

Tudi, ko organiziramo opravljanje dela izven poslovnih prostorov delodajalca, ne smemo pozabiti na vodenje evidence o izrabi delovnega časa, kot to zahteva Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Delavec mora dnevno voditi evidenco delovnega časa in jo redno posredovati delodajalcu. Lahko pa delavec delodajalcu sporoča podatke o dejansko opravljenih urah le, če so te drugačne od pogodbeno dogovorjenega delovnega časa. Delodajalec na ta način (vsaj delno) nadzoruje, da je obseg dela, ki ga delavec opravlja, skladen s pogodbo o zaposlitvi in da so zagotovljeni pogoji za varno in zdravo delo. Opustitev obveznosti delodajalca z zvezi z vodenjem evidence o izrabi delovnega časa se kaznuje z globo.

 

Pomembno je spoštovati tudi t.i. pravico do odklopa, ki delavcu zagotavlja, da se ne le pri opravljanju dela na domu, ampak tudi sicer, odklopi od elektronskih in tehnoloških medijev ter poskrbi za svoj počitek. S spoštovanjem pravice do odklopa zagotavljamo izpolnjevanje zahtev zdravja in varstva pri delu ter povečamo spočitost in posledično dobro produktivnost delavca.

 

Kako izpolnjevati obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu ter obenem spoštovati delavčevo pravico do zasebnosti?

ZDR-1 delodajalca zavezuje k zagotavljanju varnih in zdravih pogojev za opravljanje dela na domu. Podrobnejše obveznosti delodajalca v zvezi s tem so določene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki v zvezi z delom na domu ne predvideva nobenih izjem, ne glede na njegove specifike. Glede na navedeno mora delodajalec zagotoviti pregled prostorov, kjer se bo opravljalo delo na domu. To stori s pomočjo pooblaščene osebe za varstvo pri delu, ki bo z ogledom prostorov ugotovila, ali to delovno okolje izpolnjuje pogoje v smislu varnosti in zdravja pri delu. Tak ogled se opravi z delavčevim dovoljenjem. V tem smislu je praktično, da se delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za možnost periodičnega vstopa v domače prostore delavca zaradi tekočega nadzora nad ustreznostjo delovnega okolja. V primeru neustreznih delovnih pogojev v prostorih, kjer se bo opravljalo delo na domu, delodajalec ne sme odobriti opravljanja dela na domu.

 

Prav tako je priporočljivo, da se v pogodbi o zaposlitvi določi tudi obveznost delavca, da delodajalca takoj obvesti o nezgodi pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni in o nevarnem pojavu v prostorih, kjer opravlja delo na domu. Delodajalec mora namreč o tem takoj obvestiti Inšpektorat za delo. Za nadzor delovnega okolja bo inšpektor za vstop v prostore, kjer delavec opravlja delo na domu, zaradi ustavne pravice do varovanja zasebnosti ter nedotakljivosti stanovanja, potreboval sodno odločbo.

 

Kako je z zagotavljanjem delovnih sredstev za opravljanje dela na domu?

Nujen je tudi dogovor med delavcem in delodajalcem glede tega, kdo bo zagotavljal delovna sredstva za opravljanje dela na domu (npr. računalnik, telefon, tiskalnik, miza, stol, prostor, elektrika, pisarniški material) ter o višini nadomestila za uporabo lastnih sredstev delavca. Za delovna sredstva, ki jih zagotavlja delavec, ZDR-1 zavezuje delodajalca k plačilu nadomestila za uporabo lastnih sredstev delavca, za delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec pa delavec ni upravičen do nadomestila.

 

Na podlagi Zakona o dohodnini (Zdoh-2) se nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu ne všteva v davčno osnovo pod pogojem, da je podlaga za plačilo nadomestila določena s posebnimi predpisi ali v kolektivni pogodbi oziroma notranjem aktu delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

 

Kako zagotoviti skrb za varovanje poslovne tajnosti delodajalca?

ZDR-1 določa pravila glede varovanja delodajalčevih poslovnih skrivnosti, in sicer tako, da delavcu prepoveduje izkoriščati poslovne skrivnosti za osebno uporabo ali jih izdati tretji osebi. Delavec je odgovoren za kršitev, če je vedel ali bi moral vedeti za podatke, ki imajo značaj poslovne skrivnosti delodajalca. Zaradi navedenega mora delodajalec tudi za opravljane dela delu na domu sprejeti vse ukrepe, ki bodo delavcu omogočali ustrezno varovanje poslovne skrivnosti in drugih občutljivih podatkov. Taki ukrepi so primeroma omogočanje varne povezave do informacijskega sistema delodajalca, dostop v omrežje delodajalca le s službenim računalnikom ali posebno dostopno kodo ipd.

 

Enostranska odreditev dela na domu s strani delodajalca v izrednih razmerah

ZDR-1 v 169. členu ureja spremembo dela ali kraja opravljanja dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile).[2]

 

V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, spremenita tudi brez soglasja delavca. To lahko delodajalec odredi z odredbo, vendar le začasno, dokler trajajo take okoliščine in je sprememba nujna in potrebna. Tudi v takšnih primerih je po ZVZD-1 delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

 

Delodajalec je dolžan o vsakem nameravanem organiziranju dela na domu (tudi v primeru enostranske odreditve dela na domu zaradi izrednih okoliščin) še pred začetkom dela delavca oziroma takoj ko je to mogoče, obvestiti Inšpektorat RS za delo. Opustitev te obveznosti se kaznuje z globo. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si.

 

Prispevek obravnava zgolj pravni vidik ureditve opravljanja dela na domu, ki mora biti v celoti zagotovljen, da lahko pravilno organiziramo opravljanje dela na domu. Vendar pa ne smemo pozabiti, da za uspešno opravljanje dela na domu to ni dovolj. Priporoča se, da se zaposlenim omogoča redna izobraževanja in usposabljanja za uporabo IKT tehnologij ter se jim tako približa in olajša uporabo tehnologije.

 

Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete pomoč pri praktični uporabi določb zakonodaje, ki ureja opravljanje dela na domu, pišite na e-naslov tjasa@rra-zk.si.

                                                                                                                      

Tjaša Fajdiga, mag. prava

 

[1] Mnenje avtorice prispevka.

[2] Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)