V Krpanovem domu v Pivki je na ogled razstava Čar lesa 2026

21.09.2026

RRA Zeleni kras v sodelovanju z Društvom za zaščito lesa Slovenije, Svetom za les, Javno agencijo SPIRIT Slovenija in Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo, organizira razstavo, ki promovira predelavo lesa in predstavlja primere dobre prakse njegove vsesplošne uporabe. Namen razstave je ozaveščanje potrošnikov in širše javnosti o trajnostnem vidiku rabe lesa kot naravnega, obnovljivega in lokalno razpoložljivega materiala. Razstava hkrati nagovarja obiskovalce k večji porabi lesa v vsakdanjem življenju, vzpodbuja domače oblikovalce, proizvajalce in podjetja ter v družbi krepi zavedanje o vlogi lesa pri prehodu v nizkoogljično družbo in varno prihodnost človeštva.

Družba se vse bolj zaveda, da “napredka” ne moremo več opravičevati na račun uničevanja narave in ogrožanja zdravja ljudi. Za prihodnost človeštva ne bo pomembno kako proizvesti čim več energije, ampak kako z manj energije in emisije toplogrednih plinov ter manjšim vplivom na okolje proizvajati izdelke in graditi objekte. Šele ko bo doseženo ekonomsko-okoljsko ravnotežje in bo v ceno izdelka vključena tudi škoda, ki jo povzročajo ujme ter onesnaženja okolja, se bo pokazalo, kaj je ekonomsko upravičeno proizvajati za dobrobit človeštva. Z uporabo “sodobnih” tehnologij in fosilnih materialov smo pri gradnji infrastrukture ter “energetsko pasivnih” objektov ob njihovi proizvodnji in izgradnji v ozračje sprostili toplogredne pline ter s tem povzročili klimatske spremembe in onesnaženja okolja.

Proti podnebnim spremembam mora človeštvo ukrepati, ne pa se prilagajati, saj bomo s prilagajanjem sprostili v ozračje še več toplogrednih plinov in povzročili še hujše ujme oz. apokalipso sveta. 

Tako boj proti podnebnim spremembam in skrb za naravo predstavlja izziv za človeštvo v preusmeritev ekonomije na »zeleno« gospodarstvo. S tega stališča bo les, kot bio-material za prihodnost, odločilen. Les ustvarja sonce iz ogljikovega dioksida (CO2) in iz njega z malo energije proizvajamo izdelke in gradimo objekte. Tako le-ti lahko največ prispevajo k znižanju emisije (predstavljajo ponor CO2) ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato bi moral biti les in drugi bio-materiali v ospredju ekonomske politike Slovenije in tudi sveta, ki bo moral gospodarstvo iz energetsko potratne kovinske in plastične industrije preusmeriti v »zelene« materiale. Po 200 letih je skrajni čas, da iz industrijske revolucije preidemo na okoljsko evolucijo.

V Sloveniji nimamo rudnih bogastev, niti lastnih energetskih virov ne. Imamo pa les, ki ga lahko z malo energije in vplivom na okolje predelamo v vrhunske izdelke in gradimo objekte. Zato nam lesno bogastvo predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev slovenske industrije v energetsko varčno in okolju prijazno »bio-gospodarstvo«.

Les je pomemben kot gradivo, ne pa le kot kurivo, kar negativno vpliva na podnebne spremembe in okolje. Trajnostni razvoj se začne z zmanjšanjem porabe energije in rešitev niso alternativni viri energije, ampak alternativne surovine. Zato bi morali gospodarsko vizijo Slovenije temeljito spremeniti v smeri podpore uporabe sonaravnih materialov, kot je les. Slovenija s svojim lesnim bogastvom bi lahko bila za vzor svetu.

Les je prezrt zaklad Slovenije. Les ni zlato, je pa zlata vreden!

Razstava se seli po Sloveniji, v Pivki pa je na ogled do 2. oktobra 2026. Priporočamo!