Zeleni kras

Razvojno usmerjenost regije izkazujemo tudi skozi znamko območja Zeleni kras. Znamka predstavlja vizijo in vrednote regije, ki temeljijo na ohranjanju okolja in tradicije ter modri odločitvi za prihodnost v smeri trajnostnega razvoja.

Regija torej v zadnjem desetletju usmerja v trajnostni razvoj, pri tem pa izpostavljamo sledeče smernice razvoja:

  • prestrukturiranje gospodarstva v smeri zmanjšanja okoljskega odtisa t. i. zrelih tehnologij oz. industrij in storitev ter ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest;
  • spodbujanje ukrepov za socialno kohezivnost prebivalstva, vključno z ukrepi vključevanja ranljivih skupin pri delu in življenju ter z upoštevanjem principov medgeneracijskega sodelovanja;
  • spodbujanje ukrepov za trajnostno gospodarjenje in upravljanje z naravnimi viri, predvsem s strateškimi viri Slovenije (voda in les - dvig dodane vrednosti v verigi gozd-les, industrijska simbioza, zapiranje snovnih zank);
  • dvig konkurenčnosti gozdarstva in lesne industrije (bolj učinkovito gospodarjenje z gozdovi, revitalizacija lesno predelovalne industrije, ohranjanje ponora CO2);
  • razvoj odgovornega turizma, predvsem v zavarovanih in območjih Natura 2000 ter na podeželju, vlaganje v zeleno infrastrukturo in ukrepe za varstvo narave (spodbujanje oblikovanja lokalnih verig dobaviteljev za potrebe turizma);
  • investiranje v okoljsko infrastrukturo (varna oskrba s pitno vodo, infrastruktura za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, poplavna varnost, suša, infrastruktura za ravnanje z odpadki, sanacija okoljsko degradiranih območij);
  • zanesljivost oskrbe z energijo s povečanjem energijske učinkovitosti in doseganjem najvišjega deleža uporabe OVE v EU, delujoč sistem razvoja, financiranja in izvedbe investicij v energijsko učinkovitost (energijska sanacija stavb v javnem in zasebnem sektorju in prenova sistemov javne razsvetljave, pogodbeno zagotavljanje prihrankov, tehnološka prenova za dvig energijske učinkovitosti podjetij, infrastruktura za distribucijo energije);
  • povečanje deleža lokalne samooskrbe in izboljšanje konkurenčnosti živilsko predelovalne industrije;
  • spodbujanje diverzifikacije dejavnosti na podeželju, ki temelji na izrabi endogenih virov lokalnega okolja (les, naravna in kulturna dediščina).