09.05.2025

Okoljska organizacija Focus in RRA Zeleni kras sta v Postojni organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki se na lokalni ravni ukvarjajo z energetsko in prevozno revščino.Ključne ugotovitve bodo pri Focusu povezali z zaključki drugih regijskih srečanj in jih oblikovali v priporočila za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki pripravlja nacionalni načrt za črpanje sredstev iz evropskega Socialnega podnebnega sklada. Rok za pripravo načrta, ki bo določal tudi ukrepe za pomoč ranljivim gospodinjstvom, je konec junija letos.

Energetska revščina pomeni, da si gospodinjstvo ne more privoščiti dovolj energije za osnovne potrebe, kot so ogrevanje, kuhanje ali razsvetljava. Leta 2023 je bilo v Sloveniji po podatkih SURS v takšnem položaju 7,4 % gospodinjstev oz. 5,2 % prebivalstva. Po Nacionalnem energetskem načrtu naj bi se ta delež do leta 2030 znižal na 3,8–4,6 %. Energetsko revna gospodinjstva v Sloveniji imajo možnost pridobiti finančne spodbude Eko sklada za ukrepe, kot so menjava peči, izolacija sten in zamenjava oken, a mnogi do pomoči ne pridejo zaradi nepoznavanja postopkov ali težav pri prijavi, opozarja Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus. Pomembno podporno vlogo pri tem igrajo centri za socialno delo (CSD), ki s sodelovanjem z mrežo koordinatorjev Eko sklada pomagajo gospodinjstvom pri pripravi dokumentacije; gasilska društva in druge nevladne organizacije, ki stiske zaznajo neposredno na terenu.

Kot poudarja Šavc, se učinkovitost teh pobud razlikuje od občine do občine – nekje sodelovanje med institucijami teče zgledno, drugje pa ga je težje vzpostaviti.V Sloveniji je po ožji opredelitvi približno 60.000 oseb prevozno revnih. Če upoštevamo zgolj dostopnost javnega prevoza iz leta 2024, sta najslabše oskrbljeni Posavska in Primorsko-notranjska regija. Slednja se zaradi razpršene poselitve, starajočega se prebivalstva in pomanjkanja alternativnih oblik prevoza sooča z resnimi izzivi na področju mobilnosti,opozarja Marjeta Benčina iz Focusa. Slaba prometna dostopnost vodi v socialno izključenost in poglablja druge oblike revščine, zato rešitev vidi v lokalno prilagojenih modelih mobilnosti ,kot so prevozi na klic, storitve od vrat do vrat, skupna raba prevozov ter boljše povezovanje različnih prevoznih sredstev. Takšni ukrepi bi lahko pomembno izboljšali kakovost življenja vregiji, spodbudili njen razvoj in prispevali k bolj trajnostni mobilnosti.

Primorsko-notranjska regija se kot najbolj redko poseljena regija v Sloveniji, z zgolj 36,7 prebivalca na kvadratni kilometer, sooča z resnimi izzivi na področju dostopnosti javnega prometa in socialne vključenosti, je poudarila Natalija Vrhunc iz Regionalne razvojne agencije Zeleni kras. Slaba dostopnost do javnega potniškega prometa v razpršeno poseljenih krajih onemogoča zadostno oskrbo prebivalstva z osnovnimi družbenimi storitvami, kar še posebej prizadene starejše, mlade ter funkcionalno ovirane. Regijski center mobilnosti Zeleni kras si zato prizadeva za izboljšanje dostopa z uvajanjem alternativnih oblik prevoza in razvojem komplementarnih rešitev. Obenem RRA Zeleni kras vodi projek tReRURAL v okviru evropskega programa EUKI, ki naslavlja energetsko revščino na podeželjuz oblikovanjem energetskih skupnosti, spodbujanjem obnovljivih virov in vključevanjem mladih v trajnostni razvoj lokalnega okolja.

Zavod Sopotniki v sedemnajstih slovenskih občinah že vrsto let izvaja brezplačne prevoze za starejše, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Kot je pojasnil direktor zavoda Marko Zevnik, gre za prostovoljski program, ki omogoča prevoze od vrat do vrat,vključno s spremstvom, pri čemer individualno obravnavajo potrebe uporabnikov. Zevnik je opozoril na naraščajočo osamljenost in izolacijo starejših, ki pogosto ne vedo, kako zaprositi za pomoč, ali pa jih je tega sram. Storitev jim omogoča daljše bivanje doma, s čimer se zmanjšuje potreba po institucionalni oskrbi. Čeprav gre za socialno storitev, je v ozadju močna informacijska infrastruktura, ki jo je razvila ekipa zavoda. Znanje. Izkušnje bodo preko projekta ZENPRE prenesli tudi na področje energetske revščine, kjer želijo s partnerji razviti aplikacijo zapodporo neformalni mreži deležnikov pri informiranju ranljivih skupin o dostopnih rešitvah.