SISTEM BENCHMARKINGA KAKOVOSTI JPP V SLOVENIJI IN V PRIMORSKO-NOTRANJSKI REGIJI

01.07.2026

SISTEM BENCHMARKINGA KAKOVOSTI JPP V SLOVENIJI IN V PRIMORSKO NOTRANJSKI REGIJI

Javni prevoz je ključen sistem za učinkovito povezovanje naselij in grajenje prostora, prilagojenega ljudem namesto avtomobilom.  Da bomo res lahko brez stresa prisedli na bus, mora JPP uporabnikom omogočati kakovostno storitev prevoza.

Sistem benchmarkinga kakovosti javnega prevoza je bil v sodelovanju oddelka Prometno-projektnih služb Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Regijskih centrov mobilnosti vzpostavljen kot orodje za redno spremljanje občutene kakovosti storitev JPP z vidika uporabnikov. Osnovni namen sistema je prepoznavanje ključnih razlik med tem, kaj uporabniki ocenjujejo kot pomembno in tem, kako uspešno javni prevoz to izpolnjuje. Rezultati poročila so namenjeni podpori strateškemu načrtovanju in pripravi konkretnih ukrepov za izboljšanje javnega prevoza. Sistem benchmarkinga torej predstavlja izhodišče za razvoj ciljno usmerjenih izboljšav storitev, vključno s pripravo pilotnih projektov preoblikovanja ponudbe javnega prevoza.

V izvedbi ankete je bilo po celi Sloveniji zbranih 2.898 uporabnih odgovorov. Od tega je 743 anketirancev podalo tudi odprti komentar.

Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati, da vzorec ni namenjen natančni uteženi preslikavi celotne populacije, temveč sistemskemu pregledu zaznav dejanskih uporabnikov javnega prevoza.

Izhajajoč iz rezultatov za celo Slovenijo bo v prihodnosti največ pozornosti potrebno posvetiti izboljšavam jedrnih elementom storitve, predvsem zanesljivosti, pogostosti, času obratovanja in hitrosti. Subjektivni oz. »mehki« elementi uporabniške izkušnje (kot so udobje v vozilu, čistost, motnje, idr.) so dobili višjo oceno kakovosti in imajo manjšo pomembnost.

Rezultati za Primorsko-notranjsko regijo

V Primorsko-notranjski regiji je bilo izpolnjenih 123 anket. Anketa se je izvajala v tednu 13.- 17.4.2026. Večino odgovorov so prispevali dijaki Šolskega centra Postojna: gimnazija, vzgojiteljska in računalniška šola, s katerimi je bilo izvedeno anketiranje v 2 razredih vzgojiteljske šole. Večino ostalih dijakov smo zajeli s terenskim anketiranjem na AP Postojna, v zgodnjem popoldanskem času, ko so se vračali domov. Ostale ankete so bile izpolnjene v drugih krajih po regiji, nekaj terensko, z osebnim anketiranjem, nekaj pa s spletnim pošiljanjem izbranim ciljnim skupinam. Po ciljnih skupinah so sledili študenti ter ostale ciljne skupine, dokaj uravnoteženo vse starostne skupine, vključno z upokojenci.

Za Primorsko-notranjsko regijo je razvidno, da je za uporabnike najbolj pomembna pogostost, sledi zanesljivost ter nato hitrost in čas obratovanja, ki so po uspešnosti izvedbe med najslabše ocenjeni parametri. Gre za parametre, ki so strateško pomembni za ukrepanje. Manj pomembni dejavniki, ki so ocenjeni z nizko uspešnostjo so udobje na postaji, kapaciteta in informacije. Ti parametri za uporabnike niso tako pomembni, zato ne zahtevajo prioritetnega ukrepanja. Občutek varnosti je parameter, ki je ocenjen kot najbolj uspešen oz. zadovoljiv ter je tudi med najpomembnejšimi za uporabnike, zato je kakovost potrebno ohranjati, niso pa potrebne strateške izboljšave.

Iz komentarjev veje splošno nezadovoljstvo s storitvijo JPP, najbolj izstopajo komentarji povezani z dostopnostjo, pogostostjo, hitrostjo in zanesljivostjo. Usmeritve, ki izhajajo iz komentarjev so:

  • povezava Postojna-Ljubljana: predlog za dodatno povezavo zjutraj ob 6h proti Ljubljani in odhod nazaj ob 15.30 oz. dodatni avtobusi med 15.30 in 16.15,
  • uvesti postajališče na Ravbarkomandi v obe smeri,
  • povezava Postojna-Koper je nezadostna,
  • uvesti več povezav na Bloke,
  • potrebna je uskladitev avtobusov na prestopnih mestih,
  • potrebujemo več avtobusov, pogostejše in boljše povezave ter hitrejše potovanje.

Določen učinek bi verjetno prinesle že samo boljše informacije, kje in kako pogosto nastajajo zamude. Sicer pa so potrebne sistemske spremembe. Ker pa je razpoložljivih resursov malo, priporočamo, da se razvojni ukrepi vsaj v začetku usmerijo predvsem v območja z visokim potovalnim potencialom in ustrezno infrastrukturo, kjer je mogoče velik učinek doseči že samo z boljšo organizacijo storitev. S tem je mišljena predvsem jasnejša funkcionalna hierarhija omrežja:

  • daljše medregijske linije naj se z nižjo gostoto postankov osredotočijo na zagotavljanje hitrosti in konkurenčnih voznih časov med večjimi središči,
  • krajše regionalne linije se lahko s krajšo dolžino linije osredotočijo na zagotavljanje pogostosti povezav na pomembnejših koridorjih znotraj regije,
  • lokalne linije pa prevzamejo vlogo zagotavljanja dostopnosti manjših naselij.

Takšen način organizacije lahko vpliva tudi na zanesljivost, saj omogoča preglednejšo strukturo voznega reda, bolj smiselno razporeditev voženj, enakomerneje razporejene rezerve in manj konfliktov med različnimi funkcijami iste linije.

Poročilo rezultatov ankete za benchmarking kakovosti JPP-ZELENI KRAS