Sončna energija

Zemljepisna lega Slovenije je v povprečju zelo ugodna za neposredno rabo sončne energije. Razlike v sončnem obsevanju pa so v Sloveniji zaradi velike reliefne razgibanosti večje med različnimi reliefnimi legami kot med podnebnimi območji.

lega_slovenije

Letni globalni obsev na osnovi desetletnih meritev direktne in difuzne osončenosti ter trajanja sončevega obseva v Sloveniji (Kastelec in sod., 2007). Najbolj obsevano območje Slovenije je Obalno-kraška regija, Primorsko-notranjska regija pa prejme v povprečju med 4000 in 4400 MJ/m2.

Količina sončne energije na določenem mestu, ki je lahko izrabljamo v energetske namene, pa je odvisna od:

  • letnega časa (večji potencial ima poleti, primerna in dobro izkoriščena je za npr. pridobivanje tople sanitarne vode v poletnem času),
  • usmeritve sončnih kolektorjev in/ali celic (optimalen kot je 30 stopinj glede na vodoravno površino in obrnjeno proti jugu),
  • lokacije (v osojnih legah, na lokacijah, kjer sonce vzide pozneje oziroma prej zaide, se bo pridobilo manj energije kot v prisojnih legah).

Zadostna količina sončnega obsevanja za ekonomsko upravičenost postavitve sprejemnikov sončne energije je le na južnih straneh streh. Ob upoštevanju še povprečnega letnega izkoristka pretvorbe (1/3 pri toplotni pretvorbi in 1/10 pri pretvorbi v električno energijo s sončnimi celicami) ter razmerja med obema tehnologijama 5:1 znaša tehnično izkoristljiv potencial sončnega obsevanja znatno manj od teoretično mogočega.

Čeprav sončne naprave od vseh sedanjih oblik najmanj vplivajo na okolje, je potrebno zelo skrbno izbirati lokacije za postavitev večjih zbirnih površin na podeželju in v mestu. S stališča rabe prostora in posega v okolje je najbolj primerno postavljanje prejemnikov energije za zajem sončne energije na strehah in fasadah. Ob namenskem nameščanju prejemnikov sončne energije na odprtem, torej nepozidanem prostoru, pa je potrebna celovita presoja vplivov na okolje (s poudarkom na potencialnih vplivih na pokrajino ter biotsko raznovrstnostjo) in ocena družbene sprejemljivosti.

Postavitev polja sončne elektrarne, ki bi v pogojih osončenosti, ki veljajo za Primorsko-notranjsko regijo, dala dovolj energije za oskrbo manjšega kraja, bi zahtevala prostor večji od 60 ha površine. Glede na mnogo ugodnejše pogoje osončenosti na južnem Portugalskem lahko sklepamo, da bi enaka površina prostora pri nas pomenila pridobivanje energije za mnogo manjše število prebivalcev. Energija, pridobljena s pomočjo fotovoltaičnih celic na strehah že obstoječih ali v prihodnosti načrtovanih objektov v zavarovanih območjih, lahko pripomore k zmanjšanju porabe električne energije pridobljene iz drugih, neobnovljivih virov ter hkrati ne povzroča negativnega vpliva s posegom v še neokrnjeni prostor.