Okolje in varovanje narave

58 % občin območja Primorsko - notranjsko regije je uvrščenih v režim Nature 2000. Ta podatek pove, da več kot polovico območja predstavljajo habitati, kjer živijo ogrožene rastlinske in živalske vrste, torej je pomembno njihovo ohranjanje na nivoju Evropske unije.

Območja Natura 2000 so določena v ZON kot ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju Evropske unije pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic - posebna območja varstva (v nadaljevanju: območja Natura) ter drugih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov - posebna ohranitvena območja.

Poleg območij Nature 2000 je na območju regije tudi več naravnih vrednot - točkovnih naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena in jam. Nekatere jame imajo status naravne vrednote državnega pomena in/ali so na seznamu ekološko pomembnih območij. Kot ekološko pomembna območja so označene naslednje jame: Kozja jama, Matijeva jama, Fužina pri Stari vasi, Jama na Kremenci, Predjamski jamski sistem, Postojnski jamski sistem, Magdalena jama, Pivka jama, Črna jama, Planinska jama, Škratovka, Velika Karlovica in Mrzla jama pri Ložu.

Med zavarovana območja državnega pomena spadajo Hrasti v steljniku pri Veliki Bukovici in Podgrajske ponikve. V regiji so tudi naslednja zavarovana območja lokalnega pomena: Graščinski kompleks Snežnik, Javorniška koliševka, Speleološki sistem podzemeljske Rakulščice, Bisernica pri Prestranku, Vrh in pobočje Vremščice, Želetova jama, Hrašče – osamelec bukovo jelovega gozda Pugled in Nanos – južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture.

V celotni regiji so prisotni veliki jamski sistemi, za katere je značilna visoka biotska raznovrstnost in mnogo endemitskih vrst, kar uvršča regijo med t. i. »vroče točke« biotske raznovrstnosti za podzemni kraški svet.

Med habitatnimi tipi izpostavljamo prisotnost nizkega barja, suhih kraških travnikov, skalnih sten, mokrotnih travnikov, jelovo bukovih gozdov in obsežnih jamskih sistemov z visoka biotsko raznovrstnostjo in s človeško ribico kot karizmatično vrsto. Na splošno so omenjeni habitatni tipi v dobrem stanju.

Z implementacijo razvojnega koncepta ekoregije želimo v Primorsko - notranjsko regiji (glej tudi Zeleni kras) zaustaviti trend zaostajanja v razvoju in izkoristiti naravne, kulturne, socialne, ekonomske in okoljske prednosti, ki jih ta ima. Programska izhodišča ekoregije temeljijo na konceptu trajnostnega razvoja, ki omogoča, da se v Primorsko - notranjsko regiji ohranijo in izkoristijo v Naturi 2000 opredeljene naravne značilnosti regije, kulturne tradicije, okoljske in obstoječe infrastrukturne prednosti in prednosti socialnega kapitala, ki ga premore Primorsko - notranjsko regija, in tudi širša Slovenija, za njen razvojni preboj.

1. Nravni viri in obnovljivi viri energije

Na področju naravnih virov želimo izpostaviti lesno zalogo kot najobilnejši in najpomembnejši naravni vir na območju Primorsko-notranjske regije.

Potenciali za izkoriščanje posameznih vrst obnovljivih virov energije so opisani na podstraneh.

Poleg lesnih zalog ima regija mnogo vodnih virov, za katere pa velja izrazito nihanje v količini in izdatnosti vode. Prav tako so prisotne velike zaloge pitne vode, ki pa so vezane na kraške vodonosnike, za katere je značilna visoka ranljivost za onesnaženje, saj imajo zelo nizko ali odsotno zmožnost filtriranja in razgradnje onesnaženja. Ker je za večino površinskih vodotokov značilno veliko nihanje v pretokih, imamo v regiji eno Malo hidroelektrarno v lastni Soških elektrarn, ter le nekaj malih hidroelektrarn v zasebni lasti in sicer na Baču, v Dolnji Bitnji, na Rakeku in v Bujah. Poleg malih hidroelektrarn imamo še 5 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije, gre za male fotovoltaične elektrarne v Dolnjem Zemonu, Ložu, v Pivki, Postojni in v Prestranku.

2. Okoljska infrastruktura

Na področju okoljske infrastrukture se je regija v preteklosti srečevala predvsem s problemom slabe komunalne opremljenosti naselij (kanalizacija, vodovod …). V obdobju do leta 2013 je bil glavni namen ukrepov, predvidenih po RRP Notranjsko-kraške regije 2007 – 2013, zagotavljanje javne storitve vsem prebivalcem regije, kar vključuje tako opremljenost z okoljsko infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, odpadki, čistilne naprave) kot tudi dostop do različnih centralnih funkcij. V obdobju do konca leta 2015 bo tako precej povečan delež naselji, opremljenih z okoljsko infrastrukturo. Prav tako ostaja problem večanja deleža netrajnostnega prometa in odsotnosti javnega prevoza na podeželju. Prav tako ostaja problem neustrezno prostorsko načrtovanje, ki postane problem ob ekstremnih vremenskih pojavih.

Kot pomembno izpostavljamo učinkovito varstvo naravnih vrednot in biodiverzitete ter njihov pomen in vključevanje v razvojne procese. Pomembno je tudi uveljavljanje prostorskega razvoja v smislu usmerjenosti v trajnostno rabo prostora in višanje kakovosti življenja v prostoru Primorsko-notranjske regije. S tega vidika smo razvojno naravnani k uresničevanju sledečih ciljev:

  • ohranjanje naravnega okolja;
  • vzpostavitev in skrb za okolju prijazno infrastrukturo;
  • usklajen prostorski razvoj regije.