Vetrna energija

Na osnovi dosedanjih meritev vetra in meteoroloških modelov je v Nacionalnem programu energetike (2004) navedeno, da je za izkoriščanje vetrne energije primerno celotno področje Primorske (primernost te regije so potrdile tudi namenske meritve v sklopu programa EZ ECOS OUVERTURE)  ter del Gorenjske in Notranjske, izključene pa niso tudi lokacije v drugih območjih Slovenije.

Namenske meritve vetra na Primorskem (8 merilnih postaj na grebenih) so pokazale, da so možnosti za ekonomsko rabo vetra (večja stalnost, manjša sunkovitost) v večjem obsegu, vendar obstajajo številni naravovarstveni in okoljski zadržki (zlasti pejsažni, habitatni in hrup).

Zemlja, na kateri stojijo posamezne vetrne turbine je tudi po postavitvi primerna kot pašna površina ali kot obdelovalna zemlja. Razen v neposredni bližini stolpa turbine je zemlja primerna za rabo v druge namene. Problem puščanja mazalnega olja iz mehanizma turbine v vetrnici predstavlja negativno plat pridobivanja energije z vetrnimi elektrarnami kjerkoli so postavljene. Še posebej pa lahko predstavlja problem, če je polje turbin postavljeno na vodo zbirnem, torej vodovarstvenem območju. Znani so primeri iz tujine, ko je olje, puščajoče iz turbin pronicalo pod površje in onesnažilo podtalnico v širšem območju.

Kjer je bila do današnjih dni raba prostora takšna, da so ohranjeni primarni ekosistemi in s tem habitati nekaterih ogroženih in zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst, pomeni postavitev vetrnih turbin uničenje obstoječega okolja in ugodnega stanja habitatov. Z gradnjo cestnega omrežja dostopnih poti in električnega omrežja za priključitev na daljnovod, s prostorom, ki ga neposredno zasedejo turbine in vedno prisotna možnost puščanja mazalnega olja iz mehanizma vetrnice, pomenijo kratko in dolgoročno veliko spremembo na prostoru, kjer se nahajajo. Iz stališča ohranjanja habitatov takšnih kot so danes, torej v ugodnem stanju, kar je eno glavnih dveh vodil območij Nature 2000, pomeni postavitev vetrnic zasedbo prostora, spremembo vegetacije in s tem habitata in posledično izgubo nekaterih vrst. Torej to predstavlja negativen poseg v prostor. Negativno vpliv bil se kazal na prostoživečih vrstah s tem, da bi neugodno vplival na ustreznost lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihovo specifično strukturo ter na naravne procese tam, kjer bi sončna elektrarna stala.

V primeru pa, ko govorimo o že obstoječi kmetijski površini, ki ima urejene dostopne poti in ni na vodovarstvenem območju in ki lahko tudi po postavitvi turbin večinoma ohrani funkcijo kmetijske površine, lahko sočasno pridobivanje el. energije ugodno vpliva na razvoj in vrednost tega zemljišča in prostora.

Določitev potenciala vetra na določeni lokaciji je mogoča s pomočjo orodij za simulacijo vetrov. Na osnovi rezultatov simulacij se nato določi mikrolokacijo, kjer se predvideva največji vetrni potencial. Na osnovi podatkov letnih meritev na mikrolokaciji se lahko določi smotrnost izkoriščanja vetrne energije na danem mestu. Na tej podlagi se nato lahko postavi testno vetrnico, ki meri hitrosti vetra skozi daljše obdobje in da merodajne podatke za oceno ekonomske upravičenosti postavitve vetrne elektrarne.