Lesne zaloge

Gozd pokriva kar 74 % območja regije, možni letni posek znaša 5,32 m3 na hektar, kar skupno predstavlja kar 422.776 m3 (podatki iz leta 2014). Določen del te biomase je primeren zgolj za izkoriščanje v energetske namene, veliko lesa pa je visoke kakovosti, primerne za predelavo v lesni industriji. Pomembna je promocija tega naravnega vira in vseh ostalih funkcij gozda.

Glede na možnosti pridobivanja in zalogo lesne biomase je gozd daleč najpomembnejši vir materiala. Zaradi obilne zaloge lesne biomase v gozdovih Notranjsko kraške regije glavna usmeritev na področju obnovljivih virov energije izhaja prav iz zaloge lesne in rastlinske biomase. Za izrabo biomase v energetske namene je pomembno poznati letno količino biomase, ki jo lahko iz okolja – gozdov in  travnikov – odvzamemo in pri tem ohranjamo skladnost z varstvenimi usmeritvami. Za informacije o velikosti gozdnih površin, o njihovi kvaliteti in iz tega izhajajočem letnem donosu, ki bi ga bilo smiselno uporabiti za pridobivanje energije, smo se povezali z Zavodom za gozdove, Območnima enotama v Postojni in Sežani. Območje Notranjsko kraške regije namreč spada v območje dveh enot Zavoda za gozdove Slovenije. Prav tako je pri izrabi lesne biomase za energetske namene pomembna lastniška struktura gozdov in iz nje izhajajoča pripravljenost za uvajanje novih tehnologij.

Pomemben regijski vir je gotovo tudi les, pridobljen s čiščenjem pašnikov, saj se ogromno kmetijskih površin v regiji zarašča. Kot dejanski potencial lesne biomase iz gozdov obravnavamo: del realiziranega načrtovanega letnega poseka, lesno biomaso iz gojitvenih in varstvenih del v gozdovih, lesno biomaso iz melioracij grmišč, lesno biomaso iz novogradenj ali vzdrževanja infrastrukture v gozdnem prostoru (krčitve zaradi gradnje vlak ali gozdnih cest, vzdrževanje elektrovodov itd.).
Gozdnogospodarski kazalci ki vplivajo na gospodarjenje z gozdom na določenem širšem območju so predvsem:

·        povprečna velikost zasebne posesti,

·        delež težje dostopnih gozdov,

·        delež mlajših razvojnih faz gozdov.

V mladem gozdu se ob izvajanju negovalnih del, ki jih delno subvencionira tudi država, pridobi tanek in manj kvaliteten les, ki je uporaben predvsem v energetske namene. Delež mladega gozda tako vpliva na potencial za pridobivanje lesne biomase. Težje dostopni tereni pokriti z gozdovi, z manj gozdnimi prometnicami in strmi nakloni terena povečujejo stroške dela v gozdovih in tako negativno vplivajo na primernost za rabo lesne biomase.  Delež in velikost zasebne posesti glede na celotno količino gozda je pomemben omejujoč dejavnik pri pridobivanju lesne biomase iz zasebnih gozdov. Pri velikem številu manjših posestnikov je ekonomski interes lastnikov za gospodarjenje z gozdom manjši, saj je dobiček za posameznika relativno nizek. Problem so tukaj tudi stroški pridobivanja. Če se lastniki ne uskladijo in skupaj organizirajo in naročijo potrebna dela v gozdu, so stroški višji. Hkrati je večje število ljudi težje organizirati in zbuditi interes potreben za izpeljavo potrebnih del. Pridobivanje lesne biomase iz gozdov je v takih razmerah logistično bistveno zahtevnejše.

Med pomembne socialno ekonomske kazalce gospodarjenja z gozdom spadajo:

·        delež gozda glede na celotno površino občine,

·        realizacija načrtovanega letnega poseka v gozdovih,

·        ocenjen delež načrtovanega letnega poseka, ki je primeren za rabo v energetske namene.

Realizacija načrtovanega poseka je razmerje med dejanskim letnim posekom in največjim dovoljenim posekom, ki je bil načrtovan v gozdnogospodarskih načrtih. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) znaša relaiziran letni posek v povprečju zadnjih nekaj let za celotno regijo 75%. Realizacija načrtovanega poseka je povezana z lastniško strukturo gozdov, najvišja je v tistih občinah, ki imajo višji delež državnih gozdov (v državnih gozdovih praktično 100 %, v zasebnih gozdovih bistveno nižja). V letu 2013 je bil realiziran letni posek v višini 86 %.

K demografskim kazalcem, ki vplivajo na potencial za izrabo lesne biomase prištevamo:

·        delež zasebne gozdne posesti,

·        površino gozda na prebivalca,

·        delež stanovanj, kjer uporabljajo les kot edini ali glavni vir ogrevanja.

V zasebnih gozdovih se poseka dosti manj lesa, kot bi ga dejansko bilo mogoče, v skladu z  gozdnogospodarskimi načrtih, posekati. Tam, kjer prevladuje majhna zasebna gozdna posest, običajno majhni gozdni posestniki nimajo ekonomskega interesa za gospodarjenje s svojimi gozdovi. Delež zasebne gozdne posesti v regiji je 66,9 % odstotkov. Zasebno lastništvo torej prevladuje v gozdovih v regiji. Površina gozda na prebivalca v NKR meri v povprečju 2,4 ha. To število je nizko saj se kot velika površina gozda na prebivalca šteje površina nad 5 ha gozda. Delež stanovanj, kjer uporabljajo les kot edini vir ogrevanja je v občinah regije 59,7 %. To je relativno nizek delež, v regiji mnogo ljudi uporablja fosilna goriva za ogrevanje stanovanjskih objektov.